HAPPY THE 50TH BIRTHDAY, THE 2ND NOV.2013. TO H.E.BORUT PAHOR
Borut Pahor
http://en.wikipedia.org/wiki/Borut_Pahor
Borut Pahor (born 2 November 1963) is a Slovenian politician
who has been President of Slovenia since December 2012. He was Prime Minister
of Slovenia from November 2008 to February 2012.
In June 2012, he announced he would run for the largely
ceremonial office of President of Slovenia. He defeated the incumbent President
Danilo Türk in a runoff election, held on 2 December 2012, receiving roughly
two-thirds of the vote.
Pahor was born in Postojna, SR Slovenia
After finishing the Nova
Gorica High
School in 1983, Pahor enrolled to the University of Ljubljana,
where he studied public policy and political science at the Faculty of
Sociology, Political Science and Journalism (FSPN, now known as Faculty for
Social Sciences, FDV). He graduated in 1987 with a thesis on peace negotiations
between members of the Non-Aligned Movement. His B.A. thesis was awarded the
Student Prešeren Award, the highest academic award for students in Slovenia.
According to the Slovenian press, Pahor worked as a male model to pay for his
university studies
Pahor and his partner, Tanja Pečar, have a son, Luka. Apart
from his native Slovene, he speaks fluent English, French, Italian, Serbian and
Croatian.
Predsednik republike otvoril nove prostore Razvojnega centra
informacijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec
http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CCC92CACFF0C68B8C1257C13004E9EB4?OpenDocument
Žalec, 29. 10. 2013 | sporočila za javnost
Predsednik republike
Borut Pahor se je danes udeležil otvoritve novih prostorov Razvojnega centra
informacijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec, ki je v času delovanja
razvil program @life - program za odpravljanje stresa in spodbujanje zdravega življenjskega
sloga v prostem času in pri delu. Gre za prvo slovensko aplikacijo oziroma eno
prvih v svetu, ki celostno obravnava vse vidike zdravega načina življenja ter
združuje spoznanja s področij psihologije, športa in medicine.
Predsednik republike
Borut Pahor je v nagovoru ob otvoritvi novih prostorov Razvojnega centra IKTS
dejal, da so tovrstne zgodbe navdih v teh kriznih časih, saj se bomo iz krize
izvili le z ambicijo in izzivi. Po predsednikovem mnenju je posebej vzpodbudno
dejstvo, da so v raziskovalno razvojne projekte Razvojnega centra IKTS
vključeni domači in tuji strokovnjaki različnih raziskovalnih ved, področij in
podpodročij - informatike, medicine, psihologije, kineziologije in
nutricistike, kar je dokaz, da lahko tudi v manjših krajih v Sloveniji v
globalnem pogledu razvijajo uspešne in izstopajoče projekte. Med ključnimi je
izpostavil nadaljnji razvoj produkta Corporate @life, ki bo namenjen krepitvi
zdravja pri delu ter posebej izpostavil dejstvo, da so z razvojem produkta
zagotovili tudi nova delovna mesta kar 36 visoko usposobljenim in izobraženim
posameznikom.
Predsednik
republike pred dnevom reformacije vročil državna odlikovanja
http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E63FA5603D214ECEC1257C14003023D5?OpenDocument
Ljubljana,
30. 10. 2013 | sporočila za javnost, govori
Predsednik Republike
Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti v Predsedniški palači
vročil državna odlikovanja:
srebrni red za
zasluge mag. Gezi Erniši, prvemu škofu Evangeličanske cerkve augsburške
veroizpovedi na Slovenskem za uspešno, povezovalno in k strpnosti usmerjeno
vodenje evangeličanske cerkve,
red za zasluge
Viktorju Blažiču za novinarski in publicistični prispevek pri vzpostavljanju
svobodnih in demokratičnih temeljev slovenske družbe in njenega medijskega
prostora,
red za zasluge msgr.
Francu Boletu za prispevek pri oblikovanju odprtega in demokratičnega
slovenskega medijskega prostora kot dolgoletnega urednika mesečnika Ognjišče in
ustanovitelja radia Ognjišče,
medaljo za zasluge
Wolfgangu Johannesu Bandionu za zasluge pri povezovanju slovenskih in
avstrijskih znanstvenikov in umetnikov ter prispevek k slovensko-avstrijskemu
sodelovanju na področju izobraževanja.
Govor
predsednika republike Boruta Pahorja na vročitvi odlikovanj
Ljubljana, 30. oktober 2013
Spoštovani odlikovanci,
prvi in bivši predsednik republike,
ekscelence,
visoki gostje, dame in gospodje.
Danes imam veliko čast odlikovati posameznike,
ki so se izkazali na zelo različnih področjih z izjemnimi dosežki. Toda vsem je
skupno, da so tudi takrat, ko je bilo to manj hvaležno in težje, neomajno
verovali v pravičen svet, v pošten svet, v svoboden svet, v solidaren svet in
to za vse ljudi, ne glede na njihova različna socialna, verska, politična ali
druga prepričanja. Mislim, da je to nekaj, kar lahko predstavlja velik navdih,
inspiracijo za vse nas tudi danes. Prav tako mi je v posebno čast, spoštovani
odlikovanci, da vam odlikovanja vročim pred dnevom reformacije.
Slovenci smo eden redkih narodov sveta, ki
evropsko reformacijsko gibanje iz 16. stoletja obeležujemo tudi s posebnim
dnem.
Z dnevom reformacije se namreč Slovenci s
hvaležnostjo spominjamo duhovne širine očeta prve slovenske tiskane knjige
Primoža Trubarja in njegovih sodelavcev, utemeljiteljev slovenskega tiskanega
jezika in slovstva. In vendar so bili še veliko več kot to. Bili so glas
razgledanosti, znanja, poguma, svetovljanstva, odprtosti ter notranjega
poduhovljenega bogastva in dialoga. S svojo uporno vztrajnostjo in
samozavestjo, s katerima so Slovencem dali knjigo in jih civilizacijsko in
kulturno uvrstili med moderne evropske narode, so slovenski protestantje tudi
začetniki dolge poti oblikovanja slovenske skupnosti kot naroda. Bili so prvi
narodni buditelji Slovencev na dolgi poti do sedanje državnosti. Trubar nas je,
kot vedno znova spomnimo, prvi nagovoril kot Slovence in nas hkrati pozval: stati
inu obstati.
Spoštovani,
današnja podelitev odlikovanj ima zato ob
jutrišnjem prazniku poseben pomen. Še posebej zato, ker je med odlikovanci tudi
škof Evangeličanske cerkve na Slovenskem Geza Erniša, ki z decembrom svoje
škofovsko mesto predaja novoizvoljenemu škofu, pa tudi, ker za odlikovance
lahko ugotovim, da jih zaznamujejo lastnosti, ki sem jih že bil omenil –
razgledanost, znanje, pogum, svetovljanstvo in odprtost. To velja prav za vse
od vas. Škof Erniša je osemnajst let vodil slovensko evangeličansko cerkev, kar
samo po sebi govori o visokem zaupanju, ki ga uživa med slovenskimi
evangeličani, zaupanje pa je danes tako zelo redka in dragocena vrednota. Spoštovanje
je užival tudi zunaj kroga evangeličanov zaradi svoje ekumenske, dialoške in
humanistične naravnanosti. Za njegov dolgoleten prispevek k medverskemu
dialogu, za njegovo delovanje za strpnost, sodelovanje in blaginjo ljudi mu
globoko izrekam zahvalo tako kot predsednik republike kot tudi v imenu vseh
naših ljudi.
Globoka zahvala slovenske države pa gre tudi
ostalim štirim odlikovancem. Uglednima novinarjema, urednikoma in publicistoma
msgr. Francu Boletu in Viktorju Blažiču. Vsak na svojem področju sta vztrajala
kot odločna in pogumna zagovornika svobodne novinarske in javne besede. S svojo
pokončno držo sta bila ves čas in sta še vedno pomembna akterja gibanja za
svobodo slovenskega duhovnega prostora, za njegovo rast in samopotrjevanje v
evropskem miselnem prostoru.
Zahvala gre tudi velikima slovenskima
prijateljema iz Avstrije, dr. Casparju Einemu in Wolfgangu Bandionu, ki sta oba
odigrala in še vedno igrata zelo pomembno vlogo pri utrjevanju dobrih sosedskih
odnosov. S svojim prizadevanjem za odprtost in sodelovanje ter za prežemanje
evropskih ustvarjalnih kulturnih, znanstvenih, tudi političnih in drugih
potencialov, sta oba pomembna glasnika vrednot in načel, na katerih je bila
zgrajena Evropska unija in ki še vedno ostajajo izziv in obljuba za prihodnost
za nas vse.
Spoštovane dame in gospodje,
z ljudmi njihovega kova je obljuba Evropske
unije, kot stabilne in varne, z vrednotami kot so mir, znanje, solidarnost,
ustvarjalnost in povezanost, stvar naše skupne in realne prihodnosti.
Odlikovancem posebna čast in zahvala za
njihovo delo ter vse dobro za naprej. Hvala.
Utemeljitve odlikovanj:
srebrni red za zasluge:
mag. Gezi Erniši, prvemu škofu Evangeličanske
cerkve augsburške veroizpovedi na Slovenskem za uspešno, povezovalno in k
strpnosti usmerjeno vodenje evangeličanske cerkve.
Mag. Geza
Erniša je bil prvič izvoljen za škofa spomladi 2001, ko mu je na volilnem zboru
zaupnico izrekla večina volivcev iz takrat trinajstih cerkvenih občin. Odtlej
po zgledu drugih protestantskih cerkva Lutrove veje vodi slovensko
evangeličansko cerkev kot škof in ne več kot senior. S svojo iskreno vernostjo,
ekumensko naravnanostjo, pogovornostjo in delavnostjo je mag. Erniša v kratkem
postal eden najprepoznavnejših slovenskih verskih dostojanstvenikov ter si
pridobil zaupanje in spoštovanje tudi med neverujočimi in drugače verujočimi
slovenskimi državljani.
Njegove
talente, vernost in človeško širino so slovenski evangeličani prepoznali že
leta 1995, ko so ga izvolili za seniorja. Je zgleden mož in oče, vitalen in
družaben človek ter priljubljen krajan Moravskih Toplic, vključen v lokalno
samoupravo. Veliko pozornost namenja skrbi za ljudi v stiski, pri čemer
evangeličanska humanitarna organizacija Podpornica pomaga ljudem ne glede na
njihovo veroizpoved ali nazor. Mag. Erniša se odziva tudi na politike, ki urejajo
družinsko in druge oblike javnega življenja. Toda kot prvi med enakimi ve, da
politika ne sodi v Cerkev.
Je
svetovljan, ki je svojo Cerkev trajno umestil v evropsko skupnost
protestantskih cerkva. Izvoljen je bil v Svet Svetovne luteranske zveze, kar je
izraz spoštovanja do njega osebno, čast za slovenske evangeličane, za Slovenijo
pa dodatna priložnost za sodelovanje. Kot prepričan zagovornik ekumenizma,
gibanja za strpno sožitje in blaginjo ljudi treh evropskih veroizpovedi z
najštevilnejšim občestvom, je bil novembra 1995 tudi med soustanovitelji Sveta
krščanskih cerkva v Evropi.
Z
utrjevanjem načel o človekovi svobodi in njegovi odgovornosti do samega sebe in
soljudi ter do veljave znanja ostaja mag. Erniša zvest tudi svojim
protestantskim prednikom, ki so Slovencem omogočili, da so s slovensko knjigo v
roki stopili ob bok drugim razvitim narodom Evrope. Med njegovim vodenjem se je
avtohtona slovenska evangeličanska krščanska skupnost trdno umestila v
vseslovensko narodno zavest. Mag. Geza Erniša je med tistimi Slovenci, ki v
slovenski skupnosti delujejo povezovalno, v stiku z mednarodnim okoljem,
verskim in laičnim, pa utrjujejo in povečujejo ugled svoje domovine Slovenije.
red za zasluge:
Viktorju Blažiču za novinarski in
publicistični prispevek pri vzpostavljanju svobodnih in demokratičnih temeljev
slovenske družbe in njenega medijskega prostora.
Viktor
Blažič je svojo novinarsko, uredniško in publicistično pot začel kot
šestnajstletnik, ko je začel sodelovati v oddelku za propagando novomeškega
odbora OF pri izdajanju Radijskega vestnika. Po vojni je pisal reportaže z
delovnih akcij za Mladino, med šolanjem v Ljubljani pa skupaj s kasneje
uveljavljenimi slovenskimi književniki izdal nekaj številk literarnega glasila
Mi mladi. Kasneje je začel pisati kritične članke za revijo Perspektive,
takratno svobodomiselno središče, in kmalu postal član uredništva. Po ukinitvi
revije, ob kateri Blažiču med hišno preiskavo zaplenijo nekaj knjig in
rokopisov, je objavljal v Problemih, v reviji Kaplje, v Prostoru in času ter v
tržaškem Zalivu pod psevdonimom Prelog Zorko.
Maja 1976
je bil Viktor Blažič zaradi članka Ustvarjanje je svoboda, objavljenem v
tržaškem Zalivu, ter zaradi dveh neobjavljenih člankov aretiran. Obtožen je bil
sovražne propagande, za zapahi je odsedel enajst mesecev. Sodba Blažiču ni dala
odgovora, zakaj je bil v resnici zaprt. Vedel pa je, da je sodeloval z Edvardom
Kocbekom, preden je ta v intervjuju v Zalivu glasno spregovoril o povojnem
poboju domobrancev v Kočevskem Rogu. Blažič mu je dal nekaj sugestij in Kocbek
jih je upošteval. Po prestani kazni je Blažič poldrugo leto zaman pisal prošnje
za zaposlitev.
Vendar
Viktor Blažič ni obmolknil. Ostal je zvest sebi in najvišjim vrednotam
novinarskega poklica: pogumen, vztrajen, profesionalen ter predan
svobodoljubju. Politične in družboslovne članke ter eseje je objavljal v Reviji
2000, Celovškem Zvonu, Tretjem dnevu in Novi reviji. Objavil je tudi esej
Vodniki ali varuhi, zaradi katerega, čeprav neobjavljenega, je bil pred leti že
obsojen. Kritičen je bil tudi v svojih predavanjih na teoloških tečajih o krizi
slovenske moralne zavesti. Svoja prizadevanja za svobodno prihodnost slovenske
družbe uveljavlja tudi v Odboru za varstvo človekovih pravic, na strankarskem
prizorišču in v prizadevanjih za plebiscit za samostojno slovensko državo.
Tudi po
letu 1990 Blažič nadaljuje s svojo publicistično dejavnostjo. Leta 1994 je
prejel Jurčičevo nagrado, leta 2012 pa častno priznanje Boruta Meška za
življenjsko delo.
red za zasluge:
msgr. Francu Boletu za prispevek pri
oblikovanju odprtega in demokratičnega slovenskega medijskega prostora kot
dolgoletnega urednika mesečnika Ognjišče in ustanovitelja radia Ognjišče.
Msgr.
Franc Bole je svojo duhovniško službo začel v Postojni, kjer se je pričela tudi
njegova dolgoletna in odgovorna skrb za pristen odnos in za odprto komunikacijo
znotraj rimskokatoliškega občestva ne le v neposrednih stikih, ampak tudi prek
medijev. Medijsko se je začel udejstvovati že leta 1965, ko je začel izdajati
list Farno Ognjišče, sprva glasilo župnij Postojna in Koper. V nekaj letih pa
je farno glasilo postalo najbolj razširjen slovenski mesečnik, ki je leta 1984
presegel mejo sto tisoč izvodov, kar je tudi s sedanjega vidika zavidljivo
število. Še danes je revija priljubljeno čtivo tako med starejšimi kot tudi med
mlajšimi bralci, kar govori o zanesljivi uredniški roki Franca Boleta. Kmalu so
se reviji Ognjišče pridružile tudi knjižne izdaje v zbirkah Mala knjižnica in
Žepna knjižnica Ognjišča, v katerih so izhajale verske knjige v velikih
nakladah, ob zbirkah Življenjske smernice in Priročniki Ognjišča pa še
liturgične zbirke ter številne knjige izven zbirk. Založba Ognjišče je do danes
izdala več kot 320 naslovov knjig, ob tem pa še kasete, video kasete, zgoščenke
in DVD-je. Z ustanovitvijo založbe Ognjišče je msgr. Franc Bole v slovenski
kulturni prostor prispeval mnoga odmevna literarna dela, z revijo Ognjišče in s
članki, ki jih je objavljal v njej, pa je prispeval tudi k demokratičnim
procesom v slovenski družbi.
V okviru
urejanja revije Ognjišče je msgr. Franc Bole razvil tudi vrsto dobrodelnih,
človekoljubnih in karitativnih pobud in leta 1990 postal tudi prvi direktor
Slovenske Karitas. To funkcijo je opravljal tri leta.
Po
osamosvojitvi Slovenije je bil Franc Bole pobudnik za ustanovitev Radio
Ognjišče. Ta se je prvič oglasil iz koprskega studia junija 1994, proti koncu
novembra pa še iz ljubljanskega. Danes njegovi valovi pokrivajo skoraj celo
Slovenijo, od aprila 1997 pa je radio Ognjišče postal slišen po vsem svetu, saj
od takrat neprekinjeno oddaja tudi na medmrežju.
medaljo za zasluge:
Wolfgangu Johannesu Bandionu za zasluge pri
povezovanju slovenskih in avstrijskih znanstvenikov in umetnikov ter prispevek
k slovensko-avstrijskemu sodelovanju na področju izobraževanja.
Wolfgang
J. Bandion je kulturni zgodovinar in strokovnjak. Deluje v različnih
avstrijskih ustanovah, združenjih in inštitutih, na katerih s svojo pobudo in
poznavalsko širino vztrajno razpira nove prostore sodelovanja med Slovenijo in
Avstrijo na kulturnem in znanstvenem področju, še posebno med mladimi.
Kot
svetovalec za znanost in kulturo Inštituta za upodabljajočo umetnost Univerze
za uporabno umetnost je Wolfgang J. Bandion v preteklih letih pritegnil k
sodelovanju številne slovenske študente in znanstvenike pri mednarodnih
razstavah in drugih večjih projektih na Dunaju. Od leta 2002 v sodelovanju z
univerzo vsako drugo leto omogoči tudi razstave slovenskim umetnikom in jih v
svojih besedilih predstavi avstrijski javnosti. Ob tem je s svojo strokovno
presojo v okviru avstrijske rektorske konference omogočil štipendije avstrijskega
zunanjega ministrstva in ministrstva za izobraževanje, znanost in kulturo
mnogim slovenskim znanstvenikom in kulturnikom. Kot član kuratorija
univerzitetnega kluba organizira posebne večere za študente in znanstvenike iz
Slovenije s predavanji. Prav po njegovi zaslugi je slovenska mladina že deset
let vključena v projekt Evropska mladina spoznava Dunaj. Na inštitutu za
izobraževanje odraslih je organiziral tudi številne umetnostne ekskurzije v vse
predele Slovenije.
Wolfgang
J. Bandion je v letih 1996 do 2000 usklajeval spominski projekt
Gusen-Mauthausen, kot član mednarodnega odbora Mauthausen pa skrbel za stike s
slovenskimi organizacijami nekdanjih taboriščnikov.
S svojim
delom Wolfgang J. Bandion dokazuje humanost, ki daleč presega neoporečno in
skrbno delo strokovnjaka. Njegovo prizadevno povezovanje umetnikov,
znanstvenikov in drugih osebnosti Avstrije in Slovenije, širjenje medsebojnega
poznavanja in spoštovanja ter ustvarjanje priložnosti za novo znanje gradijo
novo evropsko stvarnost in odpirajo nove perspektive za plodno
slovensko-avstrijsko in evropsko kulturno, znanstveno in izobraževalno
sodelovanje.
medaljo za zasluge:
dr. Casparju Einemu za prispevek k
vsestranskemu sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo.
Dr.
Caspar Einem, ugledni avstrijski politik, državni sekretar v uradu zveznega
kanclerja (1994), minister za notranje zadeve 1995–1997 ter minister za znanost
in promet 1997–2000, je bil leta 2001 izvoljen za predsednika
Avstrijsko-slovenske družbe Dunaj in jo vodil dvanajst let, do januarja letos.
Avstrijsko-slovenska
družba Dunaj je bila ustanovljena 1. julija 1991, le teden dni po rojstvu
samostojne slovenske države. Poročilo družbe, izdano ob njeni 20-letnici, priča
o zelo širokem loku njenih dejavnosti – od dokaj razgibanih začetkov, ko so
njeni pionirji lobirali za mlado Republiko Slovenijo, ji dajali moralno in
gmotno pomoč ter vplivali na avstrijske politike, da bi jo čim hitreje priznali
kot samostojno državo, do poznejših številnih prireditev z bogatimi in
raznovrstnimi vsebinami na gospodarskem, političnem in kulturnem področju.
Dr.
Caspar Einem je gojil tesne stike s Slovenijo že kot minister, kot predsednik
Avstrijsko-slovenske družbe Dunaj pa jih je skrbno poglabljal. Navezoval je
stike z različnimi avstrijsko-slovenskimi organizacijami v Avstriji, vabil
ugledne osebnosti iz Slovenije, med njimi nekdanjega predsednika države, vlade
in ustavnega sodišča, ministre in druge, da so s predavanji in razpravami
pletli niti medsebojnega poznavanja, razumevanja in sodelovanja, organiziral pa
je tudi številne druge velike in odmevne dogodke. Tako je družba med drugim
priredila koncert Slovenske filharmonije v Zlati dvorani dunajskega
Musikvereina ob 300. obletnici filharmonije, pripravila je meddržavni prometni
simpozij Gradec-Maribor, leta 2004 ob vstopu naše države v Evropsko unijo pa
tudi Praznik za Slovenijo.
Predano delo dr. Casparja Einema v prid dobrega sosedskega
sodelovanja, prijateljstva ter razvoja in blaginje za ljudi priča o veličini
njegovega duha, življenjskem optimizmu in vsestranski humanistični omiki, za
kar mu Republika Slovenija izreka iskreno zahvalo in globoko spoštovanje.