Autor: admin
Datum objave: 16.02.2015
Share
Komentari:


Gosti na inauguraciji Predsjednice RH u Zagrebu

Predsjednici država i Predsjednik Vlade iz susjednih država

Predsednik Republike Slovenije na inavguraciji nove predsednice Republike Hrvaške

http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/95D0E10EF4324F11C1257DEE002F3D48?OpenDocument

Predsedniška prireditev v Zagrebu

http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/predsedniska-prireditev-v-zagrebu.html

http://www.delo.si/svet/evropa/prisega-grabar-kitaroviceve-usmerjena-h-krepitvi-samozavesti-hrvatov.html

http://www.delo.si/ozadja/tocno-opoldne-naj-ji-bog-pomaga.html

http://www.delo.si/svet/evropa/prisegla-prva-hrvaska-predsednica-kolinda-grabar-kitarovic.html

Kolinda Grabar Kitarović je svečano prisegla ob posebnem protokolu, ki ni povsem običajen.

Predsedniki evropskih držav večinoma ne prisegajo ob nedeljah in na glavnih mestnih trgih. Predsednica se je odločila drugače.

Toliko let nazaj, tik po osamosvojitvi, sem bil po nekem najbrž samo takrat razumljivem naključju gost predsednika dr. Franja Tuđmana. Pa nas ni, v delegaciji takrat najmočnejše skupine evropskega parlamenta, socialistov, sprejel on, temveč takratni glavni tajnik zmagujoče in volilno povsem prevladujoče stranke HDZ, Stipe Mesić. Bili smo v eni izmed palač, najverjetneje tisti, ki je bila zdaj prva izbira nove predsednice Grabar Kitarovićeve za premestitev predsedniškega urada s Pantovčaka. Vsebina pogovora je bila za današnji čas manj zanimiva, govorili in predlagali smo evropsko predpristopno sodelovanje z Višegrajsko skupino, državami srednje Evrope. Avtorja predloga sta bila dva, najprej pokojni Rudi Šeligo in nato programsko natančen profesor Braco Rotar. No, pogovor je bil nekako obsojen na neuspeh, kljub Mesićevemu, bil je tudi premier prve vlade, posluhu, ki je v svoje prostore klical posamezne ministre, da bi jim pojasnjevali predlog. Tu moram dodati ono zanimivejše, kar pa nekako ne paše v današnje norme. Mesić je bil kadilec, kadil je cigarete Filter 160, ovite v zlat ovoj, pa tudi drugi v teh prostorih smo med pogovori kadili. Dokler ni prišlo sporočilo, da prihaja predsednik Tuđman. Takrat, ob tistem hitrem prezračevanju prostorov, sem razumel odnos do predsednika. Bil je nedvoumna in popolna državna avtoriteta. Zato tudi tak, drugim dostikrat manj razumljiv, ceremonial ustoličenja predsednika in zato tudi pravica, da je dr. Tuđman ob prvi inavguraciji 1992. leta enostavno spremenil tekst, ki bi ga ob zaprisegi moral ponoviti za takratnim predsednikom ustavnega sodišča Jadrankom Crnićem. Šlo je za dve vsebinsko-pomenski spremembi. Namesto da bi vladal v korist vseh hrvaških državljanov, je ponovil v korist hrvaškega naroda in državljanov ter na koncu dodal z Božjo pomočjo.

Dva zanimiva poudarka

Nova predsednica je obnovila protokol ustoličenja s topovi in predsedniško lento. In to odločitev velja razumeti. Tudi, kot je dejala, v spomin na prvega hrvaškega poglavarja. Prav zaradi tega spomina in njegovih današnjih političnih sporočil je veljalo natančno poslušati njen včerajšnji predsedniški nagovor. Stari zagrebški trg je bil prepoln. Ljudi, ki jih poznam, s katerimi sem sodeloval ali sodelujem, in onih, ki jih spoštujem. Pa tudi onih, ki jih ne poznam, in tistih, o katerih menim, da bi zaradi spomina na različna balkanska trpljenja morali biti poleg.

Govor predsednice je imel vsaj dva politično zanimiva poudarka. Prvega, da želi gledati v prihodnost in biti izvoljen suveren vseh državljanov Hrvaške, in drugega, da namerava oblikovati politiko vključitve vseh držav jugovzhodne Evrope, torej sosed, v evropske integracije. Da, ni več omenjala termina regija, je pa posebej govorila o odnosih s sosednjo Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Odnosih,­ ki so v zgodovini povzročali krvave vojne. Zato je bil prav ta del najbolj poslušan. Grabar Kitarovićeva je govorila o sodelovanju in skupnem bivanju.e

Njena sporočila bi bila vsebinsko seveda ista, a povsem drugačna brez udeležbe predstavnika države, ki je najprej odpovedala udeležbo in jo nato pred nekaj dnevi potrdila. Brez prisotnosti predsednika srbske vlade Aleksandra Vučića bi imela vsa zagotovila nove hrvaške predsednice drugačen odziv. Nekaj povsem drugega je govoriti o pomenu dobrih odnosov s sosedi ob odsotnosti prav teh. In tudi, to velja dodati, vsi poskusi nemške kanclerke Angele Merkel, najprej z lanskim dubrovniškim srečanjem in kasneje z berlinsko iniciativo, srečanj in načrtov šefov vlad države regije, Balkana, bi izgubili dober del zagona.

O racionalni politiki

Vučić je prišel v Zagreb. To je bila dobra odločitev. Ko so me spraševali, zakaj pričakujem prav takšno njegovo odločitev, sem ponovil izkušnjo najinega srečanja, pravzaprav sodelovanja, na enem izmed pogovorov o razmerah v tem delu Evrope, ki ga je v Berlinu organizirala nemška vlada. Takrat je Vučić prvič govoril, da je sosednja država Hrvaška nova članica Evropske unije, pa vendar še vedno tudi in predvsem njihova soseda. In da morajo zato imeti čim boljše odnose ter da je pogoj za to tudi določitev vsega, kar je predmet sporov in razlik, saj je to pričakovati od racionalne državne politike. Prav ob tem delu o racionalni politiki so vsi sodelujoči posebej prisluhnili.

Tik pred včerajšnjim odhodom, kot bi rekel predsednik hrvaške vlade Zoran Milanović, na pot 400 kilometrov v eno smer, je Vučić v pogovoru za zagrebški Jutarnji list ponovil in dodal, da se ne želi vračati nazaj, ne za 20 ne za 60 ali 70 let, temveč da ga zanima sodelovanje s Hrvaško vnaprej, v naslednjih štirih, desetih ali dvajsetih letih. Pa tudi, da bi bilo težko razumeti, da se lahko z albanskim premierom Edijem Ramo pogovarjata o novih odnosih in skupnih vlaganjih z evropskim denarjem v novo avtocesto in nove železniške proge med Beogradom in Tirano ob istočasni ohladitvi odnosov z Zagrebom.

Podobno tezo je v včerajšnjem govoru ponovila hrvaška predsednica. Govorila je o bodočnosti te Evrope in izjemnem pomenu dobrih sosedskih odnosov, konstitutivnosti Hrvatov v Bosni in Hercegovini ter pomenu dobrih odnosov s Srbijo.

Regijska iniciativa Angele Merkel je dobila potrditev.

Tu ne gre spregledati vsaj še nekoga. Mislim na bivšega podpredsednika hrvaške vlade in zunanjega ministra dr. Mateta Granića. V času volitev je sodeloval z novo predsednico in v letih pred tem bil tesni sodelavec dr. Tuđmana. Ne gre trditi, toda najverjetneje je prav iz tistega časa Grabar Kitarovićevi prenesel ključno Tuđmanovo doktrino o regiji. Prvi hrvaški predsednik je bil namreč prepričan, da je predpogoj za mir, kot je največkrat dejal, na teh prostorih rešitev hrvaško-srbskih odnosov. Granić pravi, da je bila to njegova obsesija, ki ga je spremljala do konca življenja, in to ilustrira s Tuđmanovo tezo, da je vseeno, kdo vlada Srbiji, ali kralj Aleksander ali Slobodan Milošević, da je ključno samo rešiti hrvaško-srbske odnose.

Granić je bil tudi na zadnjem pogovoru takratnih predsednikov,­ Tuđmana in Miloševića, prvi teden avgusta 1996 v Atenah. Gostitelj je bil grški predsednik vlade Kostas Simitis. Prav temu sestanku je konec tistega meseca sledil podpis sporazuma o normalizaciji odnosov med Hrvaško in Zvezno republiko Jugoslavijo. S tem podpisom je bila končana vojna. No, pravzaprav bi se lahko tudi začela nova. Prav zaradi tega sem pozorno spremljal Granićev sedanji odnos s Kolindo Grabar Kitarović.

Namreč: sporazum o normalizaciji odnosov med Hrvaško in ZRJ je bil svečano podpisan 23. avgusta 1996. Predvideval je predvsem proces mirne reintegracije Podonavja v meje republike Hrvaške. Pa vendar so prav takrat, mimo podpisanega, prepričevali Tuđmana, naj s hitro vojaško akcijo osvobodi Vukovar in okolico. Prepričevali so ga, da gre samo za dan ali dva hitre vojaške ekspedicije in za velik uspeh ter zmagoslavno dvigovanje hrvaške zastave v izmučenem Vukovarju. Tuđman je celo določil generala Ivana Kapularja za svečanega zastavonošo. Takrat je bil general Jacques Paul Klein mednarodni civilni upravitelj Podonavja, vedno se mi je zdelo, da nosi malce premajhna očala za svojo korpulentno in dobročudno pojavo. Pa vendar jima je prav z Granićem, ki takrat ni bil naklonjen takšnim prepričevanjem, uspelo prepričati Tuđmana, da bi takšna vojaška akcija ponovno destabilizirala in praktično onemogočila kakršnokoli mednarodno pojavljanje Hrvaške.

Granić ima zgodovinski spomin in je bilo prav zato pomembno njegovo mnenje, kaj bi pomenila odsotnost predsednika ali premiera Srbije na včerajšnji inavguraciji.

Pa je bilo ponovno narejeno samo to, da sta po predsedniški proslavi oba, in nova hrvaška predsednica in predsednik srbske vlade, ponovno določila seznam odprtih vprašanj med državama, predvsem tako človeško občutljivo vprašanje izginulih in pogrešanih oseb, pa vprašanje pravice vrnitve in povezano vprašanje vrnitve odvzetega premoženja ter seveda nerešena vprašanja meja.

Zdaj so to lahko vprašanja, kot pravita oba, racionalne politike.

Ob Vučićevi včerajšnji odsotnosti bi bila to ponovno in predvsem vprašanja predsodkov in omalovaževanja drugih.

Filip Vujanović na inauguraciji Kolinde Grabar Kitarović

http://www.kodex.me/clanak/79024/filip-vujanovic-na-inauguraciji-kolinde-grabar-kitarovic

Presednica Jahjaga se sastala sa novoizabranom Predsednicom Hrvatske, gospođom Kolinda Grabar-Kitarović

http://www.president-ksgov.net/?page=3,6,3735

Otvorena vrata za bolje odnose Srbije i Hrvatske

http://www.pressonline.rs/info/politika/352129/otvorena-vrata-za-bolje-odnose-srbije-i-hrvatske.html

ПРОДОЛЖУВА ДОБРАТА СОРАБОТКА МЕЃУ МАКЕДОНИЈА И ХРВАТСКА

http://www.utrinski.mk/default.asp?ItemID=7BD310315E6B7E47AF4CF88B142D73A2

Predsjedništvo BiH u Zagrebu na inauguraciji novoizabrane predsjednice Republike Hrvatske

http://www.predsjednistvobih.ba/saop/default.aspx?id=64917&langTag=bs-BA

Članovi Predsjedništva BiH sastali se s predsjednicom Republike Hrvatske u Zagrebu

http://www.predsjednistvobih.ba/saop/default.aspx?id=64935&langTag=bs-BA

Predsjedavajući Predsjedništva BiH dr. Mladen Ivanić i član Predsjedništva BiH Bakir Izetbegović razgovarali su danas u Zagrebu sa zamjenikom pomoćnika državnog sekretara SAD-a Hoytom Brianom Yeeom

http://www.predsjednistvobih.ba/saop/default.aspx?id=64928&langTag=bs-BA

Član Predsjedništva Bosne i Hercegovine iz reda hrvatskog naroda dr. Dragan Čović sastao se danas u Zagrebu sa zamjenikom pomoćnika državnog sekretara SAD-a Hoyt Brian Yeeom

http://www.predsjednistvobih.ba/saop/default.aspx?id=64923&langTag=bs-BA


Ruža Pospiš-Baldani - Oda Zemlji

https://www.youtube.com/watch?v=dHxFwpEJAzA

RADOJKA ŠVERKO - Ljubim te do bola (Knin 2004.)

https://www.youtube.com/watch?v=hngC8HHWd2I

Ana Stefok - "Medjimurje zeleno"

https://www.youtube.com/watch?v=tsXpjSq0Y3M

Drazen Zanko - Od stoljeća sedmog (spot)

https://www.youtube.com/watch?v=oqIXvc2A6UI

VICE VUKOV - TO JE TVOJA ZEMLJA

https://www.youtube.com/watch?v=swS8cBM_O8w

Slavonijo ja sam tvoje dijete

https://www.youtube.com/watch?v=SLOcpOJWryk

Miroslav Škoro - Ne dirajte mi ravnicu

https://www.youtube.com/watch?v=PK8QZothDjg

Moja Domovina - nastanak pjesme

https://www.youtube.com/watch?v=Vw0oPWSelFk

MOJA DOMOVINA 1992.g. Live in Vatroslav Lisinski

https://www.youtube.com/watch?v=xxGGNHMoZ6o

LADO - POSAVINA

https://www.youtube.com/watch?v=eN4RjpmOuS4

Jakov Gotovac: "Himna Slobodi"

https://www.youtube.com/watch?v=uvqCf3-WJzQ

KUD Jedinstvo - Završno kolo iz opere "Ero s onoga svijeta"

https://www.youtube.com/watch?v=2tdDX-2d5C4



 

906
Kategorije: Društvo
Nek se čuje i Vaš glas
Vaše ime:
Vaša poruka:
Developed by LELOO. All rights reserved.