Velikani novinarske profesije XX. stoljeća
Novinarski tekst se radja s jutrom, a umire navečer….kao jednodnevni cvijet u cvatu…
UNS vesti 06. 05. 2009.
Preminuo Leon Davičo
http://uns.org.rs/sr/desk/UNS-news/1748/preminuo-leon-davico.html
Poznati srpski i jugoslovenski novinar Leon Davičo preminuo je jutros u Meseri u Francuskoj.
Leon Davičo je rođen 20. februara 1926. godine u Beogradu, gde se školovao do 1941. godine. Za vreme II svetskog rata bio je u internaciji u Italiji.
U zemlju se vratio iz Kanade 1948. godine kada je postao stariji saradnik u Radio Jugoslaviji. Do 1968. godine, kao novinar "Politike", bio je dopisnik iz Londona, Berlina, Pariza i Rima.
Osnivač je i glavni urednik "Ekspres politike" od 1963. do 1965. godine. Od 1968. do 1974. godine šef je evropskog ureda za informacije UNICEF-a sa sedištem u Parizu, a nakon toga, do 1980. godine, direktor za informacije UNESKO-a.
Davičo je od 1980. do 1987. godine bio portparol visokog komesarijata za izbeglice UN iz Ženeve, a nakon toga do 1989. godine, portparol UNESKO-a.
Za vreme rata na prostoru bivše Jugoslavije pisao je iz Bosne i Hercegovine i Dubrovnika za "Vreme" i vodio akcije za gradnju škola za srpsku, hrvatsku i bošnjačku decu u Nevesinju, Grudama i Mostaru.
Izveštavao je za Betu, a od 2000. do 2003. godine imao je redovnu kolumnu u "Politici".
Od 1998. do 2003. bio je predsednik Udruženje stranih novinara u Švajcarskoj.
A, od 2002. potpredsednik Ženevskog pres kluba.
Leon Davičo je dobitnik UNS-ove Specijalne povelje za novinarstvo bez granica za 2003. godinu.
UMRO NOVINAR LEON DAVIČO
Izvor: Kurir, 07.05.2009; Strana: 6
http://www.mc.rs/umro-novinar-leon-davico.6.html?eventId=46216
BEOGRAD - Poznati srpski i jugoslovenski novinar Leon Davičo preminuo je juče ujutro u Meseri, u Francuskoj, saopštilo je Udruženje novinara Srbije (UNS).
Davičo je rođen 1926. godine u Beogradu, gde se školovao do 1941. godine. Za vreme Drugog svetskog rata bio je u internaciji u Italiji, a u zemlju se vratio iz Kanade 1948. godine, kada je postao stariji saradnik u Radiju Jugoslavija. Do 1968. godine kao novinar Politike bio je dopisnik iz Londona, Berlina, Pariza i Rima.
Davičo je bio osnivač i glavni urednik Ekspres politike, od 1968. do 1974. godine šef evropskog kancelarije za informacije Unicefa sa sedištem u Parizu, a do 1980. godine direktor za informacije Uneska. Dobitnik je Specijalne povelje za novinarstvo bez granica UNS za 2003. godinu. (TANJUG)
Jurij Gustinčič
https://sl.wikipedia.org/wiki/Jurij_Gustinčič
Jurij Gustinčič, slovenski novinar, * 30. avgust 1921, Trst, † 7. junij 2014, Piran.
Zgodnja mladost (1921–1924)
Jurij Gustinčič se je rodil Dragotinu Gustinčiču in Anici Lokar 30. avgusta 1921 v Trstu. Ker sta bila njegova starša komunista in sta se zavzemala za oboroženo revolucijo po zgledu oktobrske revolucije v Sovjetski zvezi, sta imela veliko težav zaradi pritiskov slovenskih oblasti. Zato so se pogosto selili. Družina je do leta 1922 živela na Vrdeli pri Trstu, se nato za nekaj mesecev preselila v Idrijo in za leto dni na Dunaj ter leta 1924 v Ljubljano.
Življenje v Sovjetski zvezi (1932–1944)
Zaradi simpatij do Sovjetske zveze in njenega voditelja Stalina se je družina leta 1932 preselila v Moskvo. Tam je Jurij končal deset razredov skupne osnovne in srednje sovjetske šole. Včlanil se je v organizacijo sovjetske komunistične mladine Komsomol. Leta 1939 je vpisal študij zgodovine. Že pred vojno se je kot sin takrat vodilnega jugoslovanskega komunista zaposlil na Radiu Moskva, ki je pripravljal oddajo tudi v slovenščini. Po prodoru nemške armade pod poveljstvom nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja do Moskve so vse ruske študente moskovske univerze napotili na fronto, Jurija in druge otroke tujih in domačih komunističnih funkcionarjev pa evakuirali v Ašhabad, glavno mesto Turkmenistana. Od tam je bil Jurij poslan v Gruzijo in v Tbilisiju je ponovno delal za Radio Moskva. Leta 1944 se je kot prostovoljec javil v jugoslovansko brigado v Rdeči armadi. Kot člana Komunistične partije so Jurija imenovali na mesto politkomisarja. Njegov bataljon je bil iz Moskve poslan v Romunijo. Iz Bukarešte so jih napotili v Srbijo. Po osvboditvi Beograda se je nastanil v srbski prestolnici.
Politična kariera
Po vojni je njegov oče Dragotin postal visoki državni in partijski funkcionar. Jurij je dobil državno službo in bil jeseni 1945 poslan v London kot tolmač za ruščino v jugoslovanski delegaciji na konferenci velikih sil, ko so razpravljali o tržaškem vprašanju. Da bi končal študij, se je leta 1946 vrnil v Moskvo, a študija ni končal. V Moskvi je delal za Borisa Ziherla, tamkajšnjega predstavnika Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije. Leta 1948 je z resolucijo Informbiroja prišlo do spora med Stalinom in Titom. Jurij se je zato vrnil iz Moskve v Beograd. V letih 1948–1951 so ga v Zveznem sekretariatu za informiranje zaposlili kot načelnika oddelka Agitpropa za zunanjepolitično propagando.
Novinarska kariera
Glavni urednik beograjskega dnevnika Politika je leta 1951 zaposlil Gustinčiča kot novinarja zunanjepolitične redakcije. Leta 1955 so ga za devet let poslali za dopisnika v London. Iz Velike Britanije je pošiljal zgodbe iz zasebnega življenja britanskih politikov, kar je bilo v komunistični Jugoslaviji novost, saj mediji takrat o zasebnem življenju politikov niso poročali. V Srbiji se je poročil in leta 1963 se mu je rodil sin Andrej Gustinčič. Leta 1967 je poročal iz Grčije, Turčije, Cipra in Izraela. Leta 1968 je bil eden od desetih jugoslovanskih novinarjev, ki so poročali o invaziji sovjetskih sil na Češkoslovaško. Gustinčič je iz Prage poročal tudi za RTV Beograd in RTV Ljubljana. Leta 1969 so ga kot dopisnika Politike poslali v New York, kjer je preživel 13 let. Po vrnitvi iz ZDA se je v osemdesetih letih iz Beograda preselil v Ljubljano in se zaposlil na RTV Ljubljana. Deloval je kot politični komentator in voditelj zunanjepolitičnih oddaj. Leta 1985 se je upokojil, vendar je v drugi polovici osemdesetih let nadaljeval s predstavljanjem političnih komentarjev na RTV Ljubljana ter s pisanjem za srbski tednik Vreme in za hrvaški dnevnik Slobodna Dalmacija. Leta 1988 so mu podelili najvišjo jugoslovansko novinarsko nagrado Moše Pijadeja. Od leta 1995 je pisal tudi komentarje za slovenski tednik Mladina.
Bil je eden izmed 571 podpisnikov Peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji.
Đorđe Radenković
https://www.google.com/search?client=opera&q=Djordje+Radenković&sourceid=opera&ie=UTF-8&oe=UTF-8
PORTRETI SAVREMENIH LIČNOSTI- Đorđe Radenković
Đorđe Radenković (Mostar, 18. IV 1922 – Donji Stoliv, Kotor, 12. XII 1993) . Gimnaziju učio u Zaječaru, Nišu i Beogradu. Završio Ekonomski fakultet u Beogradu. Novinar Mladog borca (1945–1949), spoljnopolitički urenik Glasa (1949–1951), u obnovljenom NIN-u (1951) spoljnopolitički urednik, a zatim glavi urednik (1957–1963. i 1968–1970). Specijalni izveštač sa indijsko-pakistanskog (1965) i izraelsko–arapskog ratišta (1967). Spoljnopolitički komentator i dopisnik Politike iz Španije, Indije i Kine (1970–1985). Objavio više knjiga i brošura („Koreja”, „Nemačka”, „Veliko pitanje Evrope”, „Problemi današnje Francuske”, „Kina Mao Ce Tunga”), među kojima su posebno zapaženi „Portreti našeg vremena”, u čije su četiri knjige studiozno obrađene najznačajnije ličnosti svetske političke scene druge polovine dvadesetog veka. Dobitnik nagrada Udruženja novinara Srbije „Veselin Masleša” (1954. i 1955) i „Svetozar Marković” (1970) i nagrade Saveza novinara Jugoslavije za životno delo „Moša Pijade” (1987).
http://www.uns.org.rs/sr/o-nama/organizacija/president/Predsednici1.html
Miroslav Radojčić
http://www.yugopapir.com/2018/01/miroslav-radojcic-legenda-yu-zurnalizma.html
Miroslav Radojčić (Sarajevo, 24. august 1920 - Beograd, 14. januar 2000) bio je srpski i jugoslavenski novinar, najpoznatiji kao dugogogodišnji dopisnik Politike iz Londona, kao i po izvještavanju sa Wimbledonskog turnira.
https://sh.wikipedia.org/wiki/Miroslav_Radojčić
MIROSLAV RADOJČIĆ / NOVINAR I DŽENTLMEN
https://www.kupindo.com/Ostalo/55408647_MIROSLAV-RADOJCIC-NOVINAR-IDZENTLMEN
ODAVDE DO MLADOSTI
Miroslav Radojčić
https://www.delfi.rs/knjige/51166_odavde_do_mladosti_knjiga_delfi_knjizare.html